Spoznavanje porekla mesta Maribor.
Spomenik v spomin Generalu Maistru stoji na isto imenovanem trgu z vodnjakom pred današnjo Prvo gimnazijo. Trg in majhen park obkroža cesta s parkirnimi prostori. S trga se lahko sprehodimo v središče mesta mimo Vinaga, ob gradu in nekdanjem mestnem obzidju preko Trga Svobode ali pa se usmerimo na sever mimo mariborske občine in nato skozi park do Treh ribnikov.
Območje Maribora v prazgodovini
Najbližja najdišča in najstarejše ostaline človeka v okolici Maribora izvirajo iz bronaste dobe (ok. 10. stol. pr. n. št.). To so grobišča na današnjem Pobrežju in Radvanju. V zgodnji železni dobi (od 8. do 2. stol. pr. n. št.) so se na to ozemlje naselili Kelti, kasneje je to ozemlje Rimljanom služilo kot zaledje Poetovie (dan. Ptuja) za pridelavo hrane in vzrejo konj. Najbolj znana ostalina pristave – villa rustica leži v Radvanju. Iz časa Slovanov najdemo na tem ozemlju ostanke grobišč.
Nastanek mesta Maribor
Leta 1106 na ostankih poznorimske postojanke zgrajen grad na Piramidi, pod njo je obstajalo naselje s 34 parcelami. Ime Burg in der mark, Markpurg, Markburg, Marpurch ali Marburg je pomenilo grad v obmejni grofiji ali mesto v marki in so ga Nemci uporabljali do 2. sv. vojne. Leta 1182 Maribor postane sedež deželnosodne uprave, 1209 postane trg in 1254 Maribor postane mesto.
Med leti 1255 in 1275 poteka izgradnja mestnega obzidja štirikotne oblike s stranicami, dolgimi približno 500 metrov. Obzidje, ki je zamejilo prostor med reko Dravo in današnjimi Strossmayerjevo, Gregorčičevo in Ulico škofa Maksimilijana Držečnika, je prekinilo stare prometne poti in spodbudilo nastanek nove prometne ureditve z novo oblikovano ulično mrežo v vzhodnem delu mestnega jedra. Leta 1362 spodnji dvor postane sedanji grad zaradi katerega nadgradijo obzidje.
Maribor med 15. in 19. stoletjem
V 15. stoletju Maribor neuspešno oblegajo Madžari z Matijo Korvinom na čelu, v 16. stol. so pri obleganju neuspešni Turki. Sredi 16. stol. ob obnovi obzidja Maribor dobi 4 bastije – koroško, grajsko, sodni in vodni stolp. V 17. stol. sledi ponovna obnova utrdb, tudi židovskega stolpa v katerem živi mestni čuvaj. Konec 18. stol. je opuščen grad na Piramidi.
Leta 1836 Stanko Vraz napiše pesem Mar i bor in posloveni ime mesta. Počasi se začne uveljavljati današnje ime.
1846 južna železnica poveže Maribor z Dunajem in v Mariboru zgradijo najlepši železniški most. Leta 1850 Maribor postane sedež okrajnega glavarstva in sodišča, leta 1853 zgradijo kadetnico in prvi vodovod v mestu.
Svetovne vojne in osamosvojitev Slovenije
Leta 1918 general Rudolf Maister poskrbi, da Maribor z zaledjem ostane slovenski. 1930 se odpre kopališče Mariborski otok, ki je bilo takrat edinstveno in najlepše v tem delu. 1941 se tudi na našem ozemlju začne 2. sv. vojna in ob koncu vojne Maribor doživi vrsto zavezniških bombardiranj.
Leta 1975 Maribor postane univerzitetno mesto z ustanovitvijo univerze, leta 1991 pa se v bližini, v učnem centru za slovenske vojake v Pekrah, začne vojna za Slovenijo rezultat katere je samostojna Republika Slovenija.