Maribor tranzitno mesto

Maribor je bil od leta 1848 pomembno cestno in železniško križišče. Oktobra in novembra 1918 je skozi mesto potovalo več kot milijon vojakov proti svojim domovom na Hrvaško, Madžarsko, Češko, Nemčijo in Avstrijo. Zagotoviti jim je bilo treba vodo, hrano in zdravstveno oskrbo, jih razorožiti in ob tem vzdrževati red, ne da bo tolpe odsluženih vojakov plenile in ropale po Sloveniji.

Boj za Štajersko mejo

S porazom v vojni je razpadla tudi Avstro-Ogrska monarhija. Od nje je ostala le osrednja Avstrija in si je zato želela priključiti tudi velik del slovenskega ozemlja. Podobne ambicije je imela tudi Kraljevina Italija. Oblast v Mariboru je bila takrat v nemških rokah in nemški župan je Maribor že razglasil za avstrijsko mesto.

Temu se je uprl major Maister (rojen v Kamniku 21. 3. 1874 – 26. 7. 1934 Unec) in 1. novembra 1918 dejal: »Maribor razglašam za jugoslovansko posest in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vsem Spodnjim Štajerskim. Narodni svet za Štajersko ga je istega dne povišal v generala in ga postavil za poveljnika mesta.

Na trgu pred 1. gimnazijo stoji Maistrov spomenik avtorice Vlaste Zorko in trg je poimenovan po njem.