Na Glavnem trgu je pranger leta 1681 zamenjal Marijin steber (kip Brezmadežnega spočetja), ki je bil postavljen v spomin na kugo, ki je razsajala ok. leta 1680.

Leta 1743 so ta kip nadomestili s Kužnim znamenjem, ki je delo kiparja Jožefa Strauba. Takrat je imelo znamenje poleg Marijinega kipa, ki se še danes nahaja na vrhu stebra, kamnite kipe dveh angelov in osmih svetnikov.

Kužno znamenje danes

Danes sta angela in dva svetnika izgubljena, dodana pa je ograja. Današnja podoba znamenja je nastala med leti 1886-1889. Danes lahko na Glavnem trgu vidimo le kopijo Kužnega znamenja, original hrani Pokrajinski muzej Maribor.

Izbruh kuge

Kuga se je v Maribor leta 1679 zelo hitro razširila iz hribov v Avstriji. Največ žrtev so našteli na Pohorju in Rušah. Leta 1680 so meščani že proslavljali konec bolezni, ko se je le-ta pojavila še v hujši obliki. Ker so meščani mislili, da ljudje umirajo zaradi vročinske bolezni, se pred kugo niso zaščitili. Kasneje, ko so se bolezni zavedeli, so začeli bežati ali pa se zapirati v svoje domove. Leta 1680 je tako zaradi kuge v Mariboru umrlo 35 % prebivalcev.