Studenška brv

Če želite prečkati reko Dravo ali le občudovati Maribor in Lent se lahko sprehodite po Studenški brvi, ki stoji med Glavnim in Koroškim mostom. Bila je zgrajena leta 1885 za potrebe delavcev, ki so gradili obrat Južnih železnic, da bi jim skrajšali pot na delo. Visoka Drava je brv leta 1903 odnesla. Leto kasneje so zgradili novo brv z dvema zidanima stebroma in tremi ojačenimi železnimi loki. Drugi dan vojne, 7.aprila 1941, je Jugoslovanska armada brv razstrelila, a Nemci so jo ponovno zgradili in jo uporabljali do leta 1945. Julija 1946 je brv zaradi izgradnje elektrarne Mariborski otok odnesla voda. Postavili so novo, ojačano in jo odprli 25. septembra 1948.

Splavarjenje v Mariboru

Drava je bila plovna reka že v rimskih časih, splavarstvo pa je znano iz 13. stol.

V 16. stol. so se splavom (imenovanim tudi flosi) pridružile šajke. To so bila plovila plitkega ugreza, podobna barkam dolžine do 16 m in širine do 6 m. Služile s predvsem za prevoz lesa, pa tudi v vojaške namene. Z njimi so prevažali tovore tudi do teže 28 ton. S šajkami je svoje imetje iz lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor preselil tudi nadškof Anton Martin Slomšek.

Med leti 1846 in 1864 je šlo letno skozi Maribor tudi do 800 šajk. Kasneje je promet po Dravi zamrl zaradi izgradnje železnice. S splavi so po Dravi prevažali predvsem les. Trgovina z lesom se je izredno povečala po letu 1725, ko je cesar Karel VI. sprostil promet po rekah do Beograda. S splavi so splavarji spravljali les vse do Črnega morja. Letno je šlo skozi mesto do 1200 splavov, po stari mestni pravici pa so se morali ustaviti in ponuditi svoje blago najprej mestu.

Zadnji flos

1. avgusta 1964 je iz Maribora po Dravi odplul zadnji flos, imenovan postržek. S tem sta se Pohorje in Kobansko poslovila od dravskega splavarstva. Na zadnjo plovbo proti Beogradu je splavarje pospremilo okoli 30 tisoč Mariborčanov.