Na lokaciji dvorca je že v 8 stol. pr. n. štetjem obstajala staroselska naselbina in kasneje rimska cestna postaja. Prva omemba dvorca Betnava (Windenau) pa sega v leto 1319.

Razvoj dvorca skozi zgodovino

Med leti 1419-1427 je bil tukaj sedež štajerskega deželnega glavarja Janeza Betnavskega (Johan Windenau). Konec 16. stol. je bila pozidana renesančna štiritraktna stavba z čokatimi vogalnimi stolpi in okoli dvorca je bil speljan vodni jarek.

Po požaru leta 1685 so stavbo v celoti obnovili, grofje Brandisi pa so dvorec po letu 1728 prenovili v sedanjo baročno podobo. Viteško dvorano je leta 1780 poslikal neznani avtor, v začetku 19. stol. so po vzoru angleških parkov uredili še park. Dvorec krasi lepo pročelje, valovit balkon in škofijski grb.

Muzej mariborske nadškofije

Leta 1863 je dvorec postal letni dvorec mariborske škofije, v njem je živel nadškof Anton Martin Slomšek. Po 2. svetovni vojni je bil nacionaliziran in so bila v njem stanovanja, po letu 1991 pa je bil vrnjen cerkvi.

V dvorcu je danes muzej, kjer je na ogled verska, družbena in kulturna dediščina Mariborske nadškofije z izvirnimi dokumenti in predmeti.