Jeseni 2019 mineva sto let, odkar je na odru mariborskega gledališča prvič zazvenela slovenska beseda.
SNG Maribor je največji javni kulturni zavod v naši državi in edina gledališka hiša v Sloveniji. Je med redkimi v Evropi, ki pod svojo streho združuje dramski, glasbeni in plesni gledališki izraz, saj SNG Maribor sestavljajo Drama, Opera, Balet ter Simfonični orkester.
Zgodovina
Stavbo na Slomškovem trgu so začeli graditi leta 1848 in jo slavnostno otvorili januarja 1852. S tem so počastili 70-letnico nadvojvode Janeza, ki je bil znan kot varuh dobrega in lepega na Štajerskem. Stavba je zavzemala obsežno območje v starem srednjeveškem jedru in danes nudi prostor največjemu javnemu kulturnemu zavodu v Sloveniji. Pod svojo streho združuje dramski, glasbeni in plesni gledališki izraz. Stavba je bila deležna več prenov in dograditev. Leta 1864 so zgradili kazinsko poslopje z dvorano, ki še danes velja za eno najlepših v mestu. V pritličju kazina so bili še gostilniški prostori, kavarna z biljardnico, igralnico in kuhinjo. V nadstropju sta bili velika in mala dvorana, jedilnica in igralnica. Veliko dvorano, ki so jo okrasili s pilastri, pozlačenimi aplikacijami in številnimi zrcali, so v drugem nadstropju obdali z galerijami. Stavba kazina še danes odločno kaže, da je nastala v času naglega razvoja Maribora v pomembno železniško in industrijsko mesto. V začetku 20. stol. so dogradili stranske prostore odra, gledališka skladišča, stene dvorane so okrasili z pozlačenimi neobaročnimi ornamenti in jih prevlekli z bordojsko rdečim plišem. Število sedežev v dvorani so povečali z izgradnjo balkona. Med svetovnima vojnama je bil v kazinski dvorani Mestni kino. Kasneje so še dogradili garderobe za igralce, skladišča kostumov in kopalnico s prhami. Med 2. sv. vojno je bilo slovensko gledališče ukinjeno in stavbo je uporabljalo nemško gledališče. Po vojni so začeli nastajati ambiciozni načrti za novo poslopje opere, kar se je končno uresničilo leta 1986, ko so začeli graditi novo dvorano z velikim odrom. Leta 2003 so temeljito prenovili staro dvorano in tako ima danes gledališka stavba štiri dvorane za gledališke predstave in kazinsko dvorano.
(Franjo Baš, Mariborsko gledališče, Vodnik po Mariboru, Ljubljana 1932)